GS: Dorotea Dolinšek – TerraArs // otvoritev razstave

Razstava TerraArs obravnava dvoje umetniških pristopov Dorotee Dolinšek. Gre za sopostavitev dveh žanrov na področju intermedijske in likovne umetnosti. A čeprav gre za formalno drugačen medijski format, je potrebno izpostaviti, da imajo umetničina dela več podobnosti kot razlik.

»[…] To je povsem novo področje, ki ga v današnjem času še ne poznamo. Lahko bi mu rekli vedeževanje z jezikovno izpeljavo. Morfološko napovedovanje! Projektivna etimologija!« [1]

Prvi del sopostavitve vključuje izbrana slikarska dela iz serij Chroma Cosmos in S soncem sinhrono, ki jih je Dorotea Dolinšek ustvarila v času študija slikarstva. Z njimi se umetnica naslanja na različne avantgardne ustvarjalne pristope, ki v slovenskem umetniškem prostoru, kakor tudi v njeni umetniški praksi, zasedajo pomembno mesto. Še zlasti se je dotakne konstruktivizem. Tu lahko izpostavimo Srečka Kosovela, enega izmed vodilnih srednjeevropskih konstruktivistov. Podobna izhodišča najdemo tudi pri sodobnikih, na premico katerih se želi pozicionirati Dorotea Dolinšek.

Likovna dela na razstavi TerraArs ne visijo na stenah, pač pa slonijo ob strani galerijskega prostora, kamor so odložena na način, kot jih umetnica arhivira v svojem studiu. Pomembno jih je razumeti kot načrt ali pa kot prvi zapis konceptov, ki jih naslavlja in nadgrajuje tudi skozi svojo interdisciplinarno prakso.

V drugem delu razstave pa je predstavljeno umetničino najnovejše intermedijsko delo – TerraPort. Za razliko od umetničine likovne prakse je pri tej instalaciji pomembna temporalnost. Gre namreč za delno avtomatiziran proces, ki je namenjen radikalni skrbi za druge: za živali, rastline, ljudi in planet kot celoto. TerraPort je nastal iz človeške želje po medplanetarnem potovanju in inicializaciji življenja na drugih planetih. Stroj je prototip procesa teraformiranja marsovskega regolita, v katerega se investira umetničino intimno telo in številne generacije modelnega organizma soje (Glycine max). V cikličnem procesu se neplodna zemljina, sestavljena glede na podatke zbrane iz sond, ki krožijo okoli Marsa, iz generacije v generacijo plemeniti z organskimi snovmi, katere umetničino telo odloži kot odvečno. Projekt TerraPort je poskus kritičnega premisleka o izzivih antropocena, v katerem se soočamo s škodljivim delovanjem človeka na planetu Zemlja.

»Človek lahko nadzoruje le tisto, kar razume, in razume le tisto, kar je sposoben ubesediti. Neizrekljivo je torej nevedljivo. S proučevanjem prihodnjih stopenj v razvoju jezika, spoznavamo katera odkritja, spremembe in družbene revolucije bo jezik nekoč sposoben odražati.« [2]

Za razumevanje razstavljenih del umetnice Dorotee Dolinšek, so brez dvoma pomembni razvojni koncepti s področja znanosti in umetnosti. A ne glede na pomembnost teh, se mi zdi še toliko bolj ključna semantična podstat, ki je njenim delom inherentna. Kako govoriti o odkritjih in družbenih spremembah, ki nam še niso poznane? Prav tu potrebujemo nova orodja in metode, ki nas lahko pripravijo na to, kar prihaja. Ali niso morda prav v tem pogledu avtorji, kot je na primer Stanisław Lem[3], ustvarili odličen poligon, ki preizkuša meje jezika in naših predstav o svetu. Podobno lahko trdimo tudi za Doroteo Dolinšek, saj nas s svojimi deli opolnomoča, da smo zmožni misliti več.

Adrijan Praznik

_______________________
Dorotea Dolinšek (1994, Kranj)

Interdisciplinarna umetnica Dorotea Dolinšek je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Trenutno pripravlja magistrsko nalogo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, na smeri Video in novi mediji. Od leta 2020 sodeluje z Galerijo Kapelica (Zavod Kersnikova). Leta 2021 je prejela študentsko nagrado na Mednarodnem festivalu računalniških umetnosti v Mariboru. Živi in deluje v Ljubljani.

_______________________
Umetnica: Dorotea Dolinšek
Kurator razstave: Adrijan Praznik
Obrazstavno besedilo: Adrijan Praznik
Mentor um. dela ‘TerraPort’: Jurij Krpan
Organizacija in vodenje: Gašper Beg, Adrijan Praznik
Biotehnična podpora: Kristijan Tkalec
Konstrukcija: Jože Zajc
Tehnična podpora: Jure Sajovic, Barbara Sušnik, Maid Hadžihasanović
Posebna zahvala: prof. Robert Černelč, prof. Sašo Sedlaček (Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) dr. Marko Flajšman (Univerza v Ljubljani, Biotehnična Fakulteta)
Producent um. dela ‘TerraPort’: Zavod Kersnikova | Galerija Kapelica
Producent razstave: LokalPatriot | Galerija Simulaker
Projekt sofinancirata: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Novo mesto

[1]‘[…] This is a completely new field, unknown in our day. You might call it divination through linguistic derivation. Morphological forecasting! Projective etymology!’ (professor Trottelreiner) V: Stanislaw Lem, The Futurological Congress, prvič objavljeno kot Ze wspomnien Ijona Tichego Kongres futurologiczny 1971, prvič objavljeno v tem prevodu 1974, objavljeno v Penguin Classics 2017, str. 94
[2]‘A man can control only what he comprehends, and comprehend only what he is able to put into words. The inexpressible therefore is unknowable. By examining future stages in the evolution of language we come to learn what discoveries, changes and social revolutions the language will be capable, some day, of reflecting.’ (professor Trottelreiner) V: Ibid., str. 94.
[3]Stanisław Herman Lem (1921–2006), poljski filozof, esejist, pisatelj znanstveno-fantastičnih del in futurolog.