konS modul ≡ predstavitve umetniških produkcij

V sklopu festivalskega modula platforme konS bodo v izložbah in prostorih novomeškega mestnega jedra na ogled umetniške produkcije s področja sodobne raziskovalne umetnosti, ki nastajajo v okviru platforme.

Vsak dan med 5. in 24. julijem bo tako moč videti naslednje umetniške projekte:

dr. Julia Schneider in Lena Kadriye Ziyal – Moramo se pogovoriti, UI
Razstava stripa v Založbi Goga v Novem mestu

Bodo čez trideset let vse neprijetno delo za nas opravili roboti? Ali pa nas bodo pokorili, da bomo postali podredljivi sužnji? Razprave o tem, kako bo umetna inteligenca (UI) spremenila naša življenja, se gibljejo med tema skrajnostma. Ni dvoma, da bo sprememba dramatična. Mogoče je zdaj ravno pravi čas, da se začnemo vmešavati. Pionirski stripovski esej o UI vas vabi na ilustrirano potovanje skozi razsežnosti in implikacije inovativne tehnologije. To delo, ki obravnava pomembne možnosti in tveganja, povezana z UI, je ustvarjalna spodbuda za tiste, ki se spoznajo na to temo, pa tudi vabilo za novince, da se informirajo in pridružijo razpravi.

Doktorica ekonomije Julia Schneider ceni podatke in kodo kot orodje za reševanje zapletenih ugank in obožuje strip kot medij za pripovedovanje zapletenih zgodb. Umetnica Lena Kadriye Ziyal, ki prihaja z nasprotne strani, pa rada šifrira kompleksnost z asociacijami in tako pomen določene teme razširi s svojo perspektivo.

Produkcija Aksioma / MKC Maribor
Založila Aksioma / MKC Maribor

Voranc Kumar – Površina
Instalacija na Glavnem trgu v Novem mestu

Projekt Površina se posveča odnosu med telesom in računalniško grafiko. Na presečišču tehnologije in epistemologije raziskuje odnos, ki se spleta med človeškim telesom in računalniškim programom pri repliciranju vizualnih lastnosti kože (subsurface scattering).

Instalacijo sestavljata projekcija vrteče krogle, na kateri se izmenjujejo podobe kož in prikaz dejavnost algoritma, ki poganja projekcijo. Algoritem kot osnovo za simulacijo človeške kože jemlje slikovni material, ki je preko Googlovega iskalnika slik najden po geslih kot so skin, human skin, skin surface ipd. Izbira tiste podobe, ki jih za naš pogled prepozna kot objekt kože. V takšni situaciji podoba in koncept telesa namreč nista dana, ampak proizvedena s postopki digitalne tehnologije.

Produkcija Društvo Ljudmila / Zavod Projekt Atol

Boštjan Perovšek – Zvočna prepletanja
8-kanalna zvočna instalacija na Glavnem trgu v Novem mestu

Posebno mesto v instalaciji imajo pajkove mreže, prisotne v razstavnem prostoru. Pajkove mreže namreč niso zgolj pasti za plen, ampak delujejo tudi kot neke vrste podaljšek pajkovih senzornih sistemov. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in sprejemajo prek mreže, človeško uho ne zazna. Razstava odstira ta nevidni zvočni svet s pomočjo zvočne projekcije neobdelanih zvokov aktivnosti žuželk in pajkov, ter s pomočjo zvočne kompozicije, ki bazira na istem zvočnem viru. Ta je naknadno elektronsko obdelan, sledi pa zvočnim osnovam naravnih zvokov – kot sožitje naravnega in umetnega. Za snemanje je bil uporabljen niz piezo senzorjev izdelanih po meri. Nekaj izbranih posnetkov je bilo narejenih s senzorji povezanimi s pajkovo mrežo v studiu Tomás Saraceno, nekateri posnetki pa so del zasebnega zvočnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.

Produkcija: Zavod Cona

Miranda Moss in Daniel Brownell – Gallus Gallus Roboticus
Umetniški projekt na ogled na Rozmanovi ulici v Novem mestu

Zaradi osupljivega dejstva, da po vsem svetu na leto ubijejo sedem milijard piščancev moškega spola, starih en dan, saj so za perutninsko industrijo »nedonosni«, je izhodišče končnega projekta razvoj odprtokodne UI, ki spol piščanca lahko zazna in ovo. Projekt nadalje vključuje izdelavo avtonomnega hodečega robota, ki lahko poskrbi za različne vidike piščančevih potreb in hotenj.

Projekt, ki se sprašuje, ali gallus gallus domesticus, domača kokoš, lahko – znotraj okvira antropocena – velja za najbolj ali najmanj uspešno ptico z evolucijske perspektive, izvira iz morbidne fascinacije nad trenutnim in zgodovinskim odnosom med piščanci in ljudmi ter podrobnostmi in problematiko selektivne reje, simbioze, udomačitve, pravic živali, praks kmetovanja ter varnosti in zaščite hrane, ki prepredajo ta narativ. V tem delu spekulativnega oblikovanja, ki se ne osredotoča na človeka, bo avtonomni stroj, ki bo sprožil učinek srhljive doline, ljubeče skrbel za piščance, kar bo pri gledalcu sprožilo vprašanje, ali so stroji mogoče zmožni biti bolj človeški od ljudi.

Produkcija MKC Maribor

___________________________________________________________________________
Projekt konS:: Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.