Festival migrantskega filma v LokalPatriotu

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto v okviru projekta Migrantov gvant v sodelovanju z Zavodom LokalPatriot, Slovensko filantropijo, Zavodom Voluntariat in Uradom Republike Slovenije za komuniciranje v Novem mestu, v Klubu LokalPatriot organizira Festival migrantskega filma, ki se bo odvijal od 11. do 15. junija, med 14. in 21. uro ter 16. junija, med 16. in 23. uro.

Namen projekta je odpravljanje ovir za medkulturni dialog, vzpostavljanje pogojev za preobrazbo v medkulturno družbo, v kateri kulture konstruktivno sodelujejo in se med seboj spoštujejo. Želimo, da Novo mesto postane uspešno medkulturno mesto, ki bo znalo upravljati s potencialom kulturne raznolikosti in ga izkoristiti za doseganje gospodarske blaginje, kohezije skupnosti in boljšo kakovost življenja za vse. Cilji projekta so povečati participacijo in prepoznavnost migrantov v družbenem življenju, kar pomeni spodbujanje medkulturne komunikacije; vzpostaviti mesta za odprti dialog; omogočiti javnosti spoznavanje vzrokov in posledic migracij in kultur migrantov; razvoj medkulturnih kompetenc in spodbuditi zavest o različnih kulturah kot delu skupne kulturne identitete prostora.

Slovenska filantropija in Zavod Voluntariat od leta 2010 svetovni dan beguncev (20. junij) v Sloveniji obeležujeta s Festivalom migrantskega filma. Organizatorji si prizadevajo, da bi domači publiki vsako leto ponudili izbor pronicljivih in provokativnih filmov, ki v ospredje postavljajo aktualne teme povezane z migracijami, azilom in begunci.

Migracije (p)ostajajo eden izmed osrednjih globalnih trendov 21. stoletja, zato festival posvečajo vsem ljudem, ki so primorani zapustiti svoje domove in iskati zaščito oziroma priložnost za dostojno življenje izven svojega domačega okolja.

Filmske zgodbe in prispevki ne osvetljujejo zgolj ovir in težav, s katerimi se migranti soočajo ob prizadevanjih, da bi si našli svoj prostor pod soncem in polnopravno zaživeli v novem okolju. Pokažejo nam, da sta medkulturni prenos znanja in živahno kroženje ustvarjalnih energij v današnjem svetu eden osnovnih gibalnikov družbenega razvoja, multikulturna okolja pa poligon raziskovanja odnosov med različnimi tradicijami in iskanja novih oblik sobivanja.

Zato je osrednje sporočilo festivala svetlo in polno upanja! Svojega poslanstva ne išče (zgolj) v informiranju, z znanjem in razumevanjem želi spodbuditi sprejemanje raznolikosti in s tem dodati svoj kamenček v mozaik razvoja strpne, vključujoče in pravične družbe.

Dodatne informacije dobite na www.nevladnik.info in www.fmf-slovenija.si.

Program

Ponedeljek, 11. 6. do petek, 15. 6. 2012

14.00 – 14.15 Uvod v Festival migrantskega filma

14.15 – 15.50 Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana, Tomo Križnar & Maja Weiss, Slovenija, 2012, 95 min, slovenski podnapisi.

16.05 – 17.24 Obljuba in nemir (Promise and Unrest), Alan Grossman & Áine O'Brien, Filipini/Irska, 2010, 79 min, angleški podnapisi.

17.39 – 18.51 V deželi medvedov, Nika Autor, Slovenija, 2012, 72 min, slovenski podnapisi.

19.06 – 19.40 Kompozicije v odhodu (Compositions in Departure), Vincent Goudreau, ZDA, 2010, 34 min, angleški podnapisi.

19.55 – 20.03 Sredozemlje (Mediterraneo), Francesca Fini, Italija, 2011, 8 min.

20.18 – 20.25 Ni me tu (I am Not Here), Paulo Couto, Francija & Portugalska, 2011, 7 min,
angleški podnapisi.

20.40 – 20.50 Zasidrani (Atracados), Filipe Afonso, Portugalska, 2012, 10 min, angleški podnapisi.

21.05 – 21.10 Solidarnost, Nika Autor, Slovenija, 2012, 5 min.
21.10 – 21.20 Zaključek

Program:

Sobota, 16. 6.

16.00 – 16.15 Uvod v Festival migrantskega filma

16.15 – 17.50 Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana, Tomo Križnar & Maja Weiss, Slovenija, 2012, 95 min, slovenski podnapisi.

18.05 – 19.24 Obljuba in nemir (Promise and Unrest), Alan Grossman & Áine O'Brien, Filipini/Irska, 2010, 79 min, angleški podnapisi.

19.39 – 20.51 V deželi medvedov, Nika Autor, Slovenija, 2012, 72 min, slovenski podnapisi.

21.06 – 21.40 Kompozicije v odhodu (Compositions in Departure), Vincent Goudreau, ZDA, 2010, 34 min, angleški podnapisi.

21.55 – 22.03 Sredozemlje (Mediterraneo), Francesca Fini, Italija, 2011, 8 min.

22.18 – 22.25 Ni me tu (I am Not Here), Paulo Couto, Francija & Portugalska, 2011, 7 min,
angleški podnapisi.

22.40 – 22.50 Zasidrani (Atracados), Filipe Afonso, Portugalska, 2012, 10 min, angleški podnapisi.

23.05 – 23.10 Solidarnost, Nika Autor, Slovenija, 2012, 5 min.

Festival migrantskega filma v Novem mestu:

Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana, Tomo Križnar & Maja Weiss, Slovenija, 2012, 95 min, slovenski podnapisi.

Film "Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana" je dokumentarno pričevanje publicista in aktivista Toma Križnarja iz let 1979–2012 o skritem iztrebljenju afriških staroselcev na območjih, bogatih z naravnimi viri v Sudanu: v Nubskih gorah, Darfurju, Abjeiu in ob Modrem Nilu. To je oseben zapis, kaj lahko naredi posameznik s somišljeniki in prijatelji, ki še verjamejo v moč aktivnega angažmaja in se ne vdajo komformizmu. Film je pričevanje o moči kamer, ki so lahko močnejše orožje od kalašnikovk, in o posnetkih, ki služijo tožilstvu na Mednarodnem sodišču v Haagu kot dokaz o genocidu nad ljudstvi v Sudanu. Film pripoveduje, kako trpinčeni Sudanci s pomočjo kamer, računalnikov in satelitskih modemov ščitijo svoja življenja in sami postanejo pričevalci svojega gorja. Ko pozabljeni od svetovne politike, medijev, humanitarnih organizacij s pomočjo posnetkov prosijo za pomoč naš »civilizirani« svet. Dokumentarec "Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana" je tudi pričevanje o rojstvu neodvisnosti Južnega Sudana, ki je z odcepitvijo od Sudana povzročilo nove vojne med strateškimi interesi svetovnih velesil in obeh Sudanov.

Tomo Križnar, Suleiman Jamous, humanitarni koordinator upornikov v Darfurju, in Klemen Mihelič, ustanovitelj humanitarne organizacije Hope, so na vojnih območjih v Nubskih gorah, ob Modrem Nilu in v Darfurju v letih 2009–2012 prostovoljcem razdelili več kot štiristo kamer. Film "Oči in Ušesa boga – videonadzor Sudana" prikazuje učinek te pobude.

Obljuba in nemir (Promise and Unrest), Alan Grossman & Áine O'Brien, Filipini/Irska, 2010, 79 min, angleški podnapisi.

Ženske-migrantke se pogosto žrtvujejo in z osebnim odrekanjem preživljajo celotne družine. Noemi Barredo se je 7 mesecev po porodu ločila od hčerke Gracelle in odšla s Filipinov za delom, najprej v Malezijo, leta 2000 pa na Irsko. Film med petletnim snemanjem izriše etnografski portret ženske-migrantke , poklicne oskrbnice in matere-na-daljavo, od katere je odvisno preživetje širše družine v domovini. Kamera beleži obrise vsakdanjega odnosa med materjo in hčerko, njuno ponovno združitev na Irskem in končno začetek skupnega življenja pod isto streho, v isti državi. Pripovedni lok filma oblikujejo dialoška razmišljanja matere in hčere, ki poteka v dveh jezikih: Noemi pripoveduje v svojem domačem dialektu waray, Gracelle pa odgovarja v z naglasom in adolescenco obarvanim angleškim jezikom, ki se ga je primorana učiti v novi državi.

V deželi medvedov Nika Autor, Slovenija, 2012, 72 min, slovenski podnapisi.

»Kaj je delovni dan? Kolikšen je čas, v katerem sme kapital trošiti delovno silo, katere dnevno vrednost plača? Do katere meje preko tistega delovnega časa, ki je potreben za reprodukcijo same delovne sile, se sme podaljšati delovni dan? Kakor smo videli, odgovarja na ta vprašanja kapital: delovni dan šteje dnevno celih 24 ur, razen nekaj malo ur za počitek, brez katerih bi bila delovna sila absolutno nesposobna, da bi se ponovno lotila dela. Samo po sebi umljivo je predvsem, da delavec vse svoje žive dni ni nič drugega ko delovna sila in da je zato ves njegov razpoložljivi čas po naravi in zakonih delovni čas, da pripada torej samo povečevanju kapitala. Čas za telesni in duhovni razvoj, za izvrševanje družbenih funkcij, za družabnost, za svobodno dejavnost telesnih in umstvenih sil, celo za nedeljski počitek – bodisi tudi v deželi pobožnih praznovalcev sobote – same norčije! Toda v svoji brezmejni, slepi sli, v svoji volkodlaški lakoti po presežnem delu, drvi kapital ne le preko moralnih, temveč tudi preko čisto fizičnih skrajnih mejá delovnega dneva. Uzurpira čas za rast, za razvoj in zdravje telesa. Nasilno jemlje čas za konsumiranje svežega zraka in sončnih žarkov.« Karl Marx
Projekcija v prisotnosti avtorice in akterjev filma.

Kompozicije v odhodu (Compositions in Departure), Vincent Goudreau, ZDA, 2010, 34 min, angleški podnapisi.

Film stke v povezano celoto zgodbe treh oseb iz treh celin: ena med njimi je po lastni volji zapustila svoj dom (Kitajska), druga se sooča z nezmožnostjo odhoda (Gana), tretja si ni želela zapustiti svojega doma, a je bila v to prisiljena, potem ko je ostala sama, zapuščena (Mehika). Raziskuje razseljenost, arhitekturo in koncept doma kot metaforo za posameznikovo iskanje svojega prostora pod soncem, pri tem pa tkanino, migracije ter imperializem uporabi kot analogijo vzorcem človeškega vedenja. Film predstavlja prostor, ki si ga delimo vsi ljudje in ki temelji na vsem skupnih, človeških izkušnjah.

Sredozemlje (Mediterraneo), Francesca Fini, Italija, 2011, 8 min.

Nastanek videa je delno navdihnila tako imenovana tragedija iz Portopala, ki se je zgodila leta 1996 ob obali Sicilije. Čoln poln migrantov se je potopil skupaj z 283 potniki. V naslednjih dneh so se trupla zapletala v ribiške mreže ribičev iz Portopala. Vanje so se lovila kot tuni in bila nato odvržena nazaj v morje. Ribiči so se bali policijske preiskave, zaplembe ladij ter zaprtja ribolovnega območja. In tako se je nadaljevalo lovljenje in metanje trupel nazaj v morje, grozljivo skrivnost pa je razkrila šele peščica zavzetih novinarjev. Ta strašen dogodek je pri nastajanju videa služil le kot začetna točka za intimno popotvanje, v katerem ni bilo prostora za obtoževanja in razvijanje različnih teorij.

Ni me tu (I am Not Here), Paulo Couto, Francija & Portugalska, 2011, 7 min, angleški podnapisi.

“Kar me določa je dejstvo, da sem se rodil v dveh državah, dva ali trije jeziki in več kulturnih tradicij. Bi bil bolj avtentičen, če bi zavrgel del samega sebe?” Amin Maalouf

Zasidrani (Atracados), Filipe Afonso, Portugalska, 2012, 10 min, angleški podnapisi.

Dva fanta se v pristanišču pogovarjata o odhodu od doma, iz mesta. Občutek jima pravi, da ne moreta živeti izven domačega okolja. A ko se enemu obudi spomin na sanje, v katerih hodila v morju, se drugi opogumi in prevzame pobudo.

Solidarnost, Nika Autor, Slovenija, 2012, 5 min.